Lulam sama, kakam tudi, hodim skoraj, …

Danes imam rojstni dan! Mami in oči pa se že od zjutraj čudno obnašata.

Na zdravje!!!

Lp Ruby

Lara, ja Lara spet!!! Danes je naša mala boječka sama splezala na hudooooooooooo visoko lovsko prežo sama!!! Da dokaže da je od sedaj velika in pogumna punca. Itak, dsaj sem se zbudila in bila stara 6 let. Pri šestih letih, pa so punce že velike, vsaj tako sem danes slišal od Lare.

Nič, tamala vse naj naj in bodi cuker kakršen si, še sto let…

Mesec in pol je tega, kar smo se je vsi razveselili. In mesec in pol je približno od dneva, ko so me nekateri začeli spraševat, kdaj jo pokažem na blogu. Eto, danes dajem prvi dve njeni slikci na blog z najavo, saj ste jo zavito v neke dekice ali pa spečo v vozičku lahko že videli pred časom, hehe.

ps. posneto danes zjutraj in ne s Panasonicom, hehe

Kljub temu, da nam je vremensko september zadal par hudih udarcev in bil bolj kot ne deževen, pa se je poslovil veličastno. Nedelja, zadnja v mesecu, vreme pa kot iz pravljice. Podobni dnevi, bodo seaj do aprila prava redkost in zato smo ga mi izkoristili maksimalno.

Najprej k babici in dediju na Gozd pod Črnivec (Nad kamnikom) peljat malo Ruby na izlet. Jasno tudi na sprehod saj je sonce prav prijetno grelo.

Malo Ruby v culo (prvi voziček človeka…hehe) in hop v gozd…

Kjer je Natalija po dolgem času zadihala in bila vsa srečna nad dejstvom, da je spet mobilna tako kot se zagre. Kjer pa je Natalija in gozd, tam so tudi gobe. Gospa so namreč gobarski fanatik, hehe

Lara ni in ni letos prava za hodit, ampak najlepše je še vse pred njo…

Jaz sem nazaj v Tržič (cca 60km) jahal kolo in kaj naj rečem……. UŽIVAL. Vozil in vozil…Gor dol, dol gor, v slušalkah Oldfieldov Voyager… OHhhhhh ja… Krasen dan

Še malo pa bom doma.

Kamor koli pogledaš uživači. Eni zgoraj, eni spodaj…

Lepa sončna nedelja, Natalija leto dni starejša, rezervacija mize pri Dejanu…

Dobro smo se imeli, nekaj dobrega spili in pojedli, jaz sem pa še malo slikal, hahah. Kaj pa naj, ko pa me pa tako matra tale objektiv.

Ob čakanju na Ižance (Natalijin brat z družino), sva z Laro spet afne guncala.

Se šla fotolov.

In se igrala v pesku.

Miša se je pridno ponudila, za prevoz male Ruby na vrh Rožnika.

Gazda Dejan nam je rezerviral krasno mizo na balkonu ob Cankarjevi sobi, kjer smo se imeli prav luštno.

Jasno da smo morali nekaj malega tudi pojest.

Ta male dva (Lara in bratranec Jure) sta se jagala okoli igral, Mišo pa niti za trenutek nismo spravili stran od malega “škorca”.

Olkijeva družinica je sedaj, ko Ruby in Natalija nista več na pol mrtvi od napornega poroda, deležna obiskov skoraj na dnevni bazi. Sosedje, prijatelji, sorodniki, stare mame in ateji….vsega je polno. In tudi voziček že šofiramo po Tržiču. No slednje počenja zgolj in samo Lara, saj ne pusti drugim niti blizu, hahah Je sedaj le VELIKA sestra in to ni kar tako.
No pa smo šli na sprehod, na zrak rečem jaz… Lara, Natalija, v vozičku Ruby in pa moja starša. In ata Olki je imel s seboj spet aparat, le kako da ga nikoli ne pozabi doma.

Saj fotografira potem največ Lara…hehe

Predvsem pa si vzame čas za brzinsko pačenje (poziranje bi se umetelno reklo…hahah)

In potem, ko ji omeniš sladoled leti naprej, da jo je komaj za dohajat.

Kakoje Ruby? Ja odlično ji je. Spi, se stiska z mamo, očkom, sestro, veliko pije, malce jokca….prav uživa po moje.

Slikce????

E to pa malček b’l k’sno!

No pa smo dočakali! Cel teden se je majal, se krivil a nikaor hotel ven. Očka in mamica sta ga lahko le gledala, niti na misel pa nama ni smela priti pomoč pri hitrejšem slovesu od ostalih zobkastih prijateljev.

Sedaj pa hop pod povšterček čakat miško, ki bo prinesla plačilo za zobek…

Lara ponavadi fotografira s “tamalim” Nikon D200 in gor privit kak standard objektiv. DAnes pa je za test poizkusila mašinerijo velikega kalibra. Vsi ki jamrate, kako težko je s foto opremo hodit naokoli, ker je težka, evo vam par slikic v razmislek, heheh.

” Lara, slikaj oni križ tam dol!!!”. “A kar s temle oči?” No pa daj.

Sproži in pogleda, kaj je na LCD-ju in pravi. ” No ja, malo sem falila! Je postrani!”

In to je to! Larina fotografija posneta z NIKON D2Xs in objektivom Tamron 200-500mm. Težo pa si poiščite s stricem Googlom sami!

Jaz sem se pa smejal vicem na temo: Kaj pa otroci vedo, kaj je ena tona!?!?

V prejšni objavi sem samo napovedoval, sedaj ni več kaj napovedovat. Jaz se sicer tukaj sedaj hvalim, ma zaslužita si jo predvsem moji borki Natalija in naš nov razlog za veselje. 53cm in 3900+ gramov težka deklica se od danes dalje bori za …. karkoli, da bo le njej dobro.

Lara je navdušena, fotr je tudi že solzice pospravil, mama pa kot rečeno po bitki počiva.

Ruby je za vas blogerje zaenkrat pripravljena pokazati le malce prstkov in skoraj 9 mesecev neurejene nohtke, hehe, ma več itak veste, pokaže njen ata z leti, ki prihajajo.

PS. HVALA za vse čestitke, ki ste jih spisali na blogu in preko SMS-ov

No pa se je začelo! štorklje so se odločile, da danes oddajo paket!

Week to die for…

Stay tuned!