Ste slišali zanj??? Brali o njem?? Ga videli na TV? Vam je predaval o fotografiji?
No sam ga poznam in v čast mi je, ker ga lahko imenujem prijatelj. Danes po dolgem času berem maile na gmailu in eto ga, spomnil se je name. Gospod imajo svojo spletno stran, kjer pravi da ne bo tako klobasal kot jaz, da bo bolj slike kazal. In jaz se tega veselim in upam da z mano še kdo.
In tukaj vam dajem povezavo na stran:
Gospod so fotografirali, ko mene še delali niso!!!
Sandi se je spet potrudi. Remec je že s svojo lasnko foto razstavo v Muzeju novejše zgodovine pokazal, da so njegove razstave drugačne. Tokrat so mu šli na roko fantje s katerimi je preživel ogromno časa na njihovi zadnji turneji, ki je kar trajala in trajala. Uradni fotograf turneje je bil zato lepo nagrajen z noro obiskano razstavo svojih fotografij v Big Bangovi zverini nasproti Koloseja v BTC-ju, saj so Sidhartini člani oboževalcem in pedvsem oboževalkam podpisovali plakate, CD-je, ….karkoli.
Frontman j pač frontman…
Roke so jih morale kar pošteno boleti, saj je bila kolona podpisa željnih vseskozi dolga vsaj 50 metrov.
Sandijevo razstavo si je prišlo ogledat vse živo medijskih ljudi in njegovih prijateljev iz glasbenega sveta…
Blogworld je pa res krasna reč. Kaj vse ne najdeš tam zunaj. In kako zanimivo, da lahko v mini deželici, kjer imam občutek, da vsak že piše blog naletiš na odkritje nekaj dobrega.
http://dusanzidarfoto.blogspot.com/ Tole mi je naš dobri ZSFB danes navrgel in ker z delanjem reklame nimam težav, upam, da vam bodo nasveti in prikazane fotografije všeč, kakor so meni.
No sedaj gre pa tančica počasi dol… Draženja s kukajočimi prstki izpod oddejice se ne grem več, Min Dof stil kot na zgornji fotografiji ji tudi ne paše več, zato je čas da gremo na oder…
A na odru je potrebna tudi maska in zato se je Olki malce igral maskerja v Adobovem Lightroomu…
Skoraj original… ( hecno kako tale Word Press nekaj userje s fotkami…huh, moram malce raziskat tole…)
In po minuti igranja.
Fotografska razstava portala e-Fototgrafij se je odprla. Ljudje so malce pili, malo jedli, debatirali o fotorafiji, jaz pa sem opazil predvsem eno reč.
MULCI so tu! Fotkajo, pred dobrim letom, dvema, še nihče ni dobro niti vedel kaj je fotografija, danes pa so pravi mali carji in upoštevanja vredni avtorji.
In na dva sem še posebej ponosen. Oba blogerja, oba 16-17 letnika, oba po svoje pubertetniško odbita… Lenyn (Lenart Senica) in Mju (Tomaž Kuret)
Mju in Lenyn. Prvi z grozdjem v goflji, drugi le s svojo kreacijo. Škoda! Lepo bi ga bilo spoznati v živo..
My virtual son! Hehe Lep pob’č a ne? Čist po virtualnem očiju. Fotograf!
Foto: BobyGo(Peter)
Na blogu je suša, zato vam v moji seriji predstavitev, tokrat predstavljam SEBE.
Yes, that’s me!!! Jah se hje treba znat tudi iz sebe norca delat ne le iz vas, hahaha
Imel sem srečo, da sem rasel gor ob dveh glasbenih obsedencih, ki sta bila v 70-ih in 80-ih letih še razmišljujoča človeka, potem sem pa sam itak že zavozil po svoje. Starša sta definitivno na meni pustila največji glasbeni pečat. Danes ko razmišljam o glasbi in mojem dojemanju le te, me vedno vleče nazaj v obdobje, ko je imel fotr še rock band, ko še ni razmišljal o narodno zabavnih štosih. Queen, Elvis in Oto Pestner so bili moji otroški (6-7 letni mulc) idoli, dokler mi mama ob točenju solz ne pokaže plate (vinilka ja) s čudnim naslovom Equninox. In potem sem odplaval…….
Moje sanje niso bile več postati pilot, še policaj me ni več zanimal…želel sem biti ON. On, ki je v dobi brez interneta, maltene dobi brez računalnikov zmogel klicati Boga z elektroniko. Današnji DJ-ji in guruji elektronske glasbe se mu imajo za zahvalit, da obstajajo.
Tole spodaj je komad na katerega sva z materjo hompa cumpala doma in bila srečna. Komad ob katerem sem sanjaril, da bom imel pred seboj tisoč glavo množico, ki mi bo jedla iz rok, hehe. Komad ob katerem je sam tedanji papež obnemel, zijal kot da se mu sam šefe spušča izpod neba in na koncu kot da je to pomembno, blagoslovil Njega.
Lajdiz end đentlmen: J.M Jarre
:
Posnetek je slab, žal, ampak kljub temu mi gredo kocine pokonci vsakič ko tole slišim.
Brez besed! Le pesem in on…
Cmok…
Počivaj vo mir…
Car na Balkanu, za svet je odšel prekmalu…
Toše in Gianna
Tomaža ste srečali na mojem blogu pred kratkim, ko sva se igrala fotografe. Ker je fant poln presenečenj sem debelo gledal, ko mi je omenil, da je tudi muzičar in potem tudi ni bilo daleč do prošnje, da rabi kako fotko za na web, ki se pripravlja. Pa si je Olki vzel 10 minut časa in posnel nekaj slikic, da bosta Tomaž in Branka lepa na svoji spletni strani…
Tale tukaj pa bo bolj za njun privat album, hehe
Mesec in pol je tega, kar smo se je vsi razveselili. In mesec in pol je približno od dneva, ko so me nekateri začeli spraševat, kdaj jo pokažem na blogu. Eto, danes dajem prvi dve njeni slikci na blog z najavo, saj ste jo zavito v neke dekice ali pa spečo v vozičku lahko že videli pred časom, hehe.
ps. posneto danes zjutraj in ne s Panasonicom, hehe 
