Malo gozdov, malo urbane kulture in čisto, čisto malo urbane abotnosti.
To bi bil zelo kratek opis zadnjih nekaj dni, ki smo jih preživeli v Nemčiji in Avstriji. Bavarski gozd ne bom nič opisoval skozi tekst, ker sem o njem že toliko spisal, da ni nikakršne potrebe da se ponavljam. Kar je omembe vrednega je le to, da so me na tokratnem jaganju po hosti spremljale moje tri gozdne vile in očitno pomagale pri srečni roki s fotografijami. Ker pa so omenjene tri klasično vzojene dečve, jim jasno hosta ne diši tako kot meni, zato sem jih nazaj grede sprehalaj po prečudovitem Salzburgu, kjer so občudovale Mozart kič in pa svetovljanskost, ki jo izžarevajo mase tujcev in odprtost domačinov. Za omenjeno abotnost pa je bilo poskrbljeno z obiskom Europarka v Salzburgu, ker Ikea prodaja reči, ki jih bojda rabimo.Danes vam namenim le nekaj fotografij, detajli sledijo…
Jutra v Altschenau-u so že prav prekleto mrzla.
Medtem ko je ata lazil za živadjo, so mladenke opravljale, klepetale, ….. Saj ne, le od navdušenja nad skupnim izletom jih je razganjalo. Jasno zaradi mraza so prihajale kasneje, ko se je ata že malo odtajal na soncu.
Vsepovsod po parku polno mladine in otročadi…
Vedno pa so blizu mame…
Na nekaj letošnjih sem pa kar ponosen.
Jelen s košutami je bil definitivno najfotogeničnejši.
Seveda če ne štejem naših dveh tamalih.
Salzburg pa dobi svojo objavo, takoj, ko se prebijem čez vse fotke.












Una 1979 je zakon