Ali po naše kratko in jedrnato: UJEDE!

Drugače tudi moja fotografska obsesija. Ni mi težko presedeti ure in ure in opazovat planinskega orla, ki kroži nad meni dragim grebenom Košute. Aparat je v 90% neuporaben, saj objektivi, ki jih imam, ne zadoščajo. Enostavno nimam pravega dometa za tovrstno fotografijo. Po drugi strani pa premalo časa, s katerim bi nadomestil podhranjenost pri opremi tako, da bi se motivom nemoteče približal na dovolj majhno razdaljo. Zavedam se tudi dejstva, da večina objavljenih in čudovitih fotografij ujed, ne nastane v pravi divjini. Največkrat gre za centre kot je BIRDS OF PREY v Veliki Britaniji ali pa za ekstremno goste populacije ptic, kot je primer beloglavega orla na Aljaski. In te stvari bom izkorisščal tudi sam, ampak osebno zadovoljstvo pa je veliko večje pri posnetku “mojega ” orla iz Košute, pa magari stresena ali pa s premalo detajli, ker je bil ptič enostavno predaleč…

Beljak je lepo mesto! Iz neugledne grajske ruševine pa so naredili tisto nekaj več, kar jih loči od nas Balkancev….(jah spet sem tečen….)

Arena posvečena le njim, Kraljem višin! Sokoli, sove, orli, jastrebi, vse je tu! Pa ne le zaradi cirkusa. Tu jih konča večina v oskrbi zaradi rehabilitacije po poškodbah.

Predvsem pa z namenom izobraževanja mas, nekateri uganjajo cirkus (ki je sicer v naravi prisoten preprosto zaradi preživetja). Doživetje je bilo zame, ki sem strašno proti kadar gre za ujede v ujetništvu, pozitivno. Presenetljivo… (še zbiram vtise)

Oh ja…

Njihova hitrost in nasplošno zmogljivosti, so naravnost fantastične. Zame in aparat povsem predivje…

Nekaj fotografij mi je celo všeč, a kaj ko me tako noro motijo jermeni na zapornikih, četudi se ne vidijo.

S kar nekaj fotografijami bi se lahko hvalil da so to to. Pristne, v naravi posnete fotografije…

Ampak enostavno ne gre…

Se bom raje še naprej trudil in upal na tisto pravo…

V Beljak pa hodil le na izlete…