Greš na kopanje ob jezero, malce oprezaš, če te ne bo kak lastnik zemlje opazil in nato rjovel….Nič od tega. Pripraviš malo malice za družino in glej, glej izza ovinka priplava labodja družina. Kako čudovito, bi zavzdihnila večina, ampak kdor ve kako je odrasel labod velik, ob mladičih pa še ekstremno zaščitniški, bo vzdih raje zadržal in zajel sapo, kot sem jo tudi jaz. Kar je bilo na samem začetku simpatično hranjenje labodov, je postalo ne dolgo zatem prav zoprno prosjačenje, za svoje stvari, ki so ležale po tleh, saj sta se ata in mama labod zasidrala na naš piknik plac in jasno budno opazovala vsak naš premik…

Nič mi smo na koncu brez groženj lastnikov travnika, le tega predčasno zapustili, saj z Natalijo nisva hotela biti družinske vojne, čeprav smo bili številčno izenačeni.

Objava fotografij pa je bolj kot ne tipanje, če je šla obdelava v pravo smer… Namreč je drugačna in za mene netipična.

Eto jih!!! Razlog navdušenja sta bila dva mlada “grda račka”

Problem pa je bil v tistih velikih ptičurinah, ki niti za trenutek nista umaknila pogledov od nas.

No to je pa ta obdelava….