Gremo na sprehod? Že doolgo, dooolgo nisem bil na “sprehodu”. Delo, družina, delo, še malo dela, družina, delo….. Znano?
Pa pojdimo že na ta prekleti sprehod.
Prvi pogoj: zelo zgodaj.
Drugi pogoj: Počasi in ne takoj prestrmo.
Tretji pogoj: dajte mi malo miru, da bom malo sam z užitkom.
Četrti: naj bo družba res dobra
Peti: Mah kdo pa tukaj gor še kaj pogojuje… Uživajte.
Ampak ne pozabite na pazljivost.
Jejte veliko zelenjave!!!
In hodite le v ljudem prijazne koče! Prehodavci so vedno IN, Dolič še vedno OUT.
Pazite se BASE jumperjev, če prečite Kanjavčevo steno ( Vršaca se pa sploh ogibjte, ker vam lahko pade kdo na glavo, hiihii)! Lahko vas kap, ko vam mimo vas leteči, voščijo dobro jutro.
Na poti navzdol je zopet potrebna previdnost, ker….
.. pot je ovinkasta, ZELO!
Pot zaključujte v vročini, da boste znali bolje cenit naše gorske potočke.
Če v dolini naletiš na BASE jumperja, ki te je ustrašil sredi stene, ga lepo pozdravi, nato …
.. pa ju postavi pred steno, kjer naj čim bolj trapasto pozirata (Hec mora bit, hahaha). Jasno, potrebno jih je občudovati, saj za prvi skok, deviški skok, skok vseh skokov, potrebuješ A LOT OF KOHONES! Bravo!
Mi pa smo odkrevsali domov…
Za info o BASE-u in ostalih padavičarkih zadevah pa TALE LINK.

















Se strinjam, da je lepo. Na tehle fotkah še toliko lepše zgleda vse skupaj. Ampak mene že misel na hribe strašno utrudi.