Foto: Natalija
… mirno spimo!
Saj ne da prej nismo, ampak zgodbe o taščah, tastih, dveh kuharicah, tečnih zetih in snahah niso prišle na svet kar tako. Lepo je imeti lastno steho nad glavo in vsakemu jo privoščim. Svobodo lastnega doma po dolgem času razumem tudi jaz, ki sem bolj kot ne flegmatičen tipček, ki mu je veliko stvari samoumevnih. Pa da ne zafilozofiram spet: Adaptacija je v 97% (morda je bolj točen podatek 96,3758%, hehe) zaključena.Za obiskovalc, ki ima doma že vse urejeno smo še bolj kot ne “Strojani”, kajti manjka omara, kamor bomo pospravili še kar nekaj cunj, kakšna stropna luč bo tudi še potrebna, predvsem pa kopalnica potrebuje še nekaj finalnih kosov, potem pa bo. Ampak nam je fino!
Fotke? Eto malo za pokušino.
“Before” ste videli v prejšni objavi, tole je pa skoraj “after”.
Žrtev selitve je bila tudi naša stara televizija, ki je doživela grde batine že takrat, ko smo jo nosili iz Tržiča. Dokončni šus v glavo pa ji je zadala Natalija, ki jo je usula na tla in zraven zakričala: ŠIIIIIT PARKET!!!!!!!, hahahahah
Pribežališče najinih dveh smrkljic, čaka še na sonček, ki bo svetil s stropa, ter dokončno vselitev Ruby, ki se zaenkrat crklja še v spalnici z očijem in mamico…
Eto, toliko! O težavah povezanih z adaptacijo ne bom javno, o cenah še manj, ker kaj bomo jamrali “Think possitive!”.
Na tem mestu le velik hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem, da smo v slabih dveh mesecih iz popolne ruševine ustvarili dom.
Sem vesela za vas, pa za nas tudi, ker bomo bolj redno obveščani kako in kaj se dogaja. 
hehe kak kuuuuuuuuuuul
kuhinja je zelo podobna najini, prav tako barve (bela, zelena, rjava)… sem prepričan, da imamo praktično isti odtenek zelene
pa tole mate prav šikan domek! mega je
čestitam!