S prazno glavo sedim pred monitorjem in ne vem kaj in kako napisat vse tisto kar se je dogajalo zadnjih 6-7 mesecev, ko je bila na Olkijevem blogu totalna suša. Sušo je sicer sem ter tja prekinil rahli dežek sem ter tja celo ploha. A to ni bilo to a ne???
Večina bralcev, ki me tudi osebno pozna ve skozi kaj sem rinil svojo družino s to prosulo selitvijo, ki je 98% za nami. Živimo končno spet na svojem, sami! Vmes se je zgodilo toliko reči, tako lepih kot tudi grdih, da se ta moment s tem sploh ne bom ukvarjal v tej pisariji, ki mi nikakor ne gre in ne gre. Dejstvo je da sem blogerski fanatik, ki je pogrešal tako objavljanje tekstov in fotografij, kakor (predvsem) tudi odzive bralcev. Naj še enkrat zapišem da je BLOGANJE fajn, ker če nič drugega, mi je dal nekaj res dobrih prijateljev tudi zasebno, predvsem pa mi omogoča v svet strasat moja razmišljanja, bluzenja in seveda fotografijo, ki se plete z vsem, kar Olkijeva familija počenja.
Da se skratim! Naslov je pravi za nov začetek in vsem hvala za potrpežljivost!
Fotka???
Takole je bilo tam nekje okrog 10. aprila, ko se adaptacija začela! Kako je danes? Heheheh kaj vas pa briga, firbci!!!
:D 
A, jupi ja ja, jupi, jupi, ja….
Končno! Res sem vesela za Olki familijo, da imajo končno čisto svoj domek. No, sam pokažeš pa vseeno lahko, kako zdaj po novem izgleda tole razdejanje s slike…