Kašna planina??? Ja takšna lepa, enostavna, z lepim razgledom, brez koče, polna zanimivih reči.
Kje se začne hoja? Zelo enostavno! Na prelazu Črnivec 902 m visoko. Kje pa je Črnivec? Jah iz Kamnika jo zaviješ proti Stranjam, na križišču za Kamniško Bistrico greš desno in potem gas do vrha, od koder se lahko spustiš do Gornjega Grada in naprej v Mozirje ali Logarsko dolino(čeprav za v Logarsko poznamo lepo bližnjico skozi Podvolovjek). Nasproti oštarije(levo čez cesto), ki je z gorenjske strani desno, je makedamska cesta, kjer se začno tudi markacije.
Olki je po dooooolgem času spet migal. V aprilu je postal gradbenik saj adaptacija stanovanja zahteva svoje in prioritete so tu jasne. 3/4 aprila sem bil itak bolan, vendar kot rečeno… prioritete. Za družbo je poskrbela Lara, ki veselo trenira za poletje, kobopoizkušala uresničiti visokoleteče cilje (Triglav namreč, hehe).
In sva šla:
Pot je naravnost idealna za mularijo ali pa tiste, ki jih leta matrajo v drugo smer. Enostavna, nič strma in nevarna pot se vije 80% po čudovitem smrekovem gozdu.
Motivacija dela svoje! Hehe, Lari samo rečeš naj vodi in išče markacije, pa že leti v hrib kot prava planinska kozica. Nedelja je bila tudi temperaturno čudovita.
Tik pod vrhom pa se odpre. Gozd se je umaknil motornim žagam. Nastal je pašnik in pa lep razglednik.
Prostrani vrh je posejan z velikimi balvani, kjer bo imela mularija obilo priložnosti za igro, starši pa prijetno senco in zavetje. Razgled pri skrinjici z opisno knjigo je čudovit. Velika planina, Grintavec, Skuta, Planjava, Ojstrica, vse kot na dlani. Dleskovška planota, na vzhodu Lepenatka in Rogatec… Tukaj bi lahko pisal in pisal, kaj vse se vidi.
Šotorsko krilo razgrneva po tleh, preveriva Larine pete in prstke, potem pa po nekaj sladkih dobrot v nahrbtnik. Gojzarji počivajo, midva se grejeva na soncu in naju briga za vse na svetu. Leživa kot dve kladi in močno “trpiva”.
To pa je Kaja! Zlata prinašalka je že mnogo planincem povzročala skrbi, saj deluje izgubljeno, ko jo vidiš vso samo. Psička je doma namreč na Črnivcu, odkoder se dostikrat odpravi za nič hudega slutečimi planinci in potem veselo vandra z vami. Lara je celo pot pletla past za očija in ga poizkušala prepričat, da bi kuža ostal najin, hehe…
Nič, bilo je lepo kot vedno…









Domačini vemo, da je v kamniških hribih Grintovec, ne Grintavec. Sicer pa lepe fotke.