V Mačah pod Storžičem sem bil še prepričan, da bom stal na vrhu, kar se je pa po par urah izkazalo za malce preoptimistično početje. Tako je ostal cilj le predvrh na Kališču, kjer je koča ob petkih zaprta, delajopa zato ob sobotah in nedeljah. Vsaj ni bilo gužve, čeprav so gor in dol dirkali (res so ubogi) mladci, ki se očitno pripravljajo za ne prav bostroumni tek “12 ur Kališča”.

Tu je bil moj začetek, še pred vrhom pa moj konec.

Vmes pa razočaranje, saj tele oznake očitno napovedujejo izgradnjo ceste za potrebe gozdarske težke mehanizacije. Psi lajajo, karavana gre dalje.

Malo pod Kališčem pa pdrugo razočaranje, saj se je vrh zavil v meglo.

K megli se je na sedlu pridružil noro močan veter, ki ni popustil niti za ped, čeprav sem se dvignil še za 100 metrov v meglo. Gaziti se mi ni dalo več, tudi orientacijo je vzel vrag, zato se je bilo edino pametno obrniti…

Lep pozdrav, pa kdaj drugič…

Planinski orel pa je krožil in krožil…