Visoko nad dolino Kamniške Bistrice se v pobočjih Mokrice skriva jama, ki še danes ne da miru uživačem v naravi, a žal tudi takim barabam, ki bi od narave le jemali in kradli za lastne dobičke. V jami so bile namreč odkrite kosti jamskega medveda, a ne le enega in to je glavni problem, ker na trgu en sam samcat zob jamskega medveda stane cca.50 €. In zato je bila jama z veliko dela in denarnimi sredstvi zaščitena z varovalno mrežo, ki je nepovabljenim preprečevala vstop. No upam, da bo po našem odkritju zaščita sanirana v čim krajšem času.

Pa pojdimo raje k zgodbici in fotografijam

Kjer je jama in še sploh če je v Kamniškem koncu bo ob meni sigurno Miha, jamar, ki mi je lani razkazal čare Kamniške jame pod Zeleniškimi špicami.

Nečak Jure in Mihov Lenart sta bila tudi z nami in uživala toplo sonce, ki je zamenjalo obupno dolinsko meglo.

Pot je enostavna, pač lovska nemarkirana steza, za katere pa vemo, da so največkrat narejene za enostavno zložno vzpenjanje, brez hujših naprezanj. Eno samo uživanje.

Daleč spodaj megla, v ozadju pa Kamniški vrh, ki sem ga v družbi s Seamusom napadal nekaj tednov nazaj.

Še zadnji edini malce težji del smo pregazili in že se nam je odprla takšna panorama, da smo kar pozabili da smo pred vhodom v jamo.

O tem govorim. Pobočje Mokrice se je kopalo v soncu, nas pet pa je zmrzovalo v senci.

Pa smo šli hitro v jamo občudovat lepote in pa tudi toplota nam je bolj odgovarjala. Le aparat in objektiv sta postala nekam vlažna in zarošena, hehe

Našli smo tudi nekaj kosti jamskega medveda, ki so se valjale naokoli kot dokaz, da je pred nami nekdo kradel naravi.

Pri lovskem stanu sem se zahvaljeval soncu za lep dan, novo doživetje…

In po bližnjicah odbrzel v megleno dolino.