Velika planina je odeta v brezmadeženo beli plašč. Sama, opustela, le stopinje divjadi in redkih, zelo redkih sprehajalcev, ki so si zaželeli malo zimskega vzdušja, ki ga v dolinah noče in noče biti. Cesta do Kranjskega Raka (prelaz in najhitrejša povezava med Gorenjsko in Lučami, Logarsko dolino, …), je kopna, naprej pa prav lepo zimsko zasnežena in poledenela. Ampak ni panike…zimske gume so zaenkrat dovolj.
Grandija navižam v sneg in stopim v ledeno senco. Veter ki piha mu pravimo severnik, tako da je prav “prijetno”.
Mraz je bil na soncu hitro pozabljen, konec koncev je tudi pot navkreber poskrbela za dodatno gretje. Nahrbtnik v katerega sem stlačil vso foto opremo in rezervna oblačila, pa je bil tudi po svoje zabaven. Zato sem ga na vrhu prav zadovoljno zabrisal v sneg…
In se lotil fotografiranja…
Pastirski stanovi so opusteli. Tam okrog Božiča pa bodo kot vedno polno zasedeni z raznimi žura željnimi “ljubitelji narave”…
Počasi sem šel nazaj v dolino… ups nahrbtnik sameva še v snegu….
In ker je velika divjad vsa pametno poskrita, sem danes foto lovske nagone, sproščal na ubogem ptičku, ki se je usedel na 30 metrov oddaljen vrh smreke…
Sam je pa super avto, a? Fiat je zakon!
Uuu, sneg. Bi se še danes odpravil na Bohor, vidim da je bel zgoraj, pa se mam preveč za učit. Damn…