Sveti Jošt je Kranjčanom nekaj takšnega kot Ljubljančanu Šmarna gora, Škofjeločanu Lubnik, Mariborčanu Pohorje. In ker sem tudi sam Kranjčan se sem ter tja celo jaz odmajem tja gor.Jošt, ki je med vikendi nekaj kar me ne zanima, je med delavnikom prav prijeten hrib. Nikakršne gužve, Mateja, ki že krepko desetletje fura kočo na vrhu pa ima celo čas poklepetat in obudit spomin na leta, ko sem bil na Joštu skoraj vsak dan s kolesom ( lude Downhill godine).

Na prvi sliki vidite najbolj znan pogled na Jošt, kot desni vrh s cerkvijo za katero sta značilna dva zvonika.  No pa pojdimo proti vrhu.

Iz naselja Stražišče vodi cesta proti Čepuljam, Javorniku, vasicam na vzpetinah Jošta. Prebivalcem teh vasi pol Kranja zavida bajni razgled na Sorško polje in naprej proti Ljubljani.

Pod vrhom, ki sva ga z očetom dosegla po še ne 30 minutah hoje, se vam odpro razgledi, zaradi katerih jaz tako rad zapuščam dolino. Ratitovec, Julijske Alpe, na severu Karavanke s Stolom, Dobrča, Storžič, vse kot na dlani.

Dom na Joštu, kjer vam bo Mateja lahko postregla  s čajem, lahko pa tudi s kosilom. Jah nekateri se zaradi slednjega sem gor pripeljejo kar z avtomobilom.

Sv. Jošt ima zelo dolgo zgodovino. Izkopanine govorijo o burni preteklosti. Posebej pa se je tu gor dogajalo, ko je ostala cerkev prava romarska pot. Nič pojdite gor in berite, ter uživajte v razgledih tako kot sem jaz danes.